An edition of Slovata ne umiraat i koga novinata zgasnuva - delata na prof. dr.Sejfedin Sulejmani vo zabite na sudbinata
(2010)
Slovata ne umiraat i koga novinata zgasnuva - delata na prof. dr.Sejfedin Sulejmani vo zabite na sudbinata
skronjat nuk vdesin edhe kur gazeta shuhet!
by Ymrane Sulejmani
- 0 Ratings
- 0 Want to read
- 0 Currently reading
- 0 Have read
Share
×Close
essay about work's of prof.dr.Sejfedin Sulejmani
Publish Date
2010
Publisher
free
Buy this book
Showing 1 featured edition. View all 1 editions?
| Edition | Availability |
|---|---|
1
|
aaaa
|
Book Details
Table of Contents
Slovata ne umiraat i koga novinata zgasnuva
- delata na prof. dr.Sejfedin Sulejmani vo zabite
na sudbinata
Ovoj naslov voopsto ne e sluçaen zatoa sto proizleguva od vistinskite sluçki. Prof. dr. Sejfedin Sulejmani e roden na 30.05.1938 godina vo selo Izvor Kumanovo. Seloto Izvor e malo zrnce - pesok Demokritov atomos vo çija struktura zaedno se spoeni so bozja mo}, sitna kapka voda i malo sonçevo fotonçe, poln so nebesen zivot. Detstvoto na Sejfedin Sulejmani ne bilo obiçno detstvo so igri i snovidenija tuku detstvo na nadojdenite reki na sudbinata koja gi presusuvaat, gi vleçaat, koja odzema i koga deli i koga mnozi. Osnovnoto obrazovanie go zavrsil vo rodnoto mesto, kade sto bukvite prespieni vo negovoto detstvo gi nauçi samo za pet dena. Vo 1948 godina se zapisuva vo osmogodisnoto uçiliste ,,Bajram sabani,, - Kumanovo kadesto nemal ni kade da se smesti za spienje, pa zatoa si spel vo otvorenoto nebo vo sadrvanot na xamijata vo Kumanovo, kade sto se sooçuval so site strdanja na detskoto telo no so cvrsta i bozja dusa dostoinstveno gi izdrzuval, sto nema bukvi za da se opisuva toj zivot.
Vzeden za obrazovanie i skoluvanje trgnaa po trnoviti patista za da si go polaga tretiot klas vo Tetovo, bez eden skrsen dinar, edvaj kaçen vo vozot ,,]iro,,. Iznenadeni so zelezniot duh na Sejfedin Sulejmani, direktorot i nastavncite od uçilisteto vo Tetovo, gi vçudel so svoite znaenja, na koi }e reçat deka eden uçenik od Kumanovskite sela celoto nivno uçiliste go pokri so topliot jorgan na znaenjata, i klasniot plaçel za golata nemastija na Sejfedin Sulejmani. Ispitite traeja sedum dena, posle zdobivanje so sveditelstvoto, moral da trgne pes od Tetovo - Skopje - Kumanovo - selo Izvor. So trnoviti bolki i dlaboki veçerni çasovi stignal vo selo Izvor, kadesto majka mu go prasuval... sine sto donese? Makjko donesov bukvi!... Kako bese sine? Patot od Tetovo do tuka bese ist, i paptot na moj tate od Istambul do s.Izvor. I taka zavrsil edna eoppeja za osnovnoto obrazovanie zesko i tesko.
Septemvri 1953 gidna se zapisuva vo Uçitelskata skola ,,Lirija,, vo Skopje. I nataka prodolzuvase materijalnata siromastija i nemastija. Uçitelskata skola traese pet godini. So pet godisno uçenikuvanje se zdobil so nebesno - bozja ideja za globalizacijata na obrazovno - vospitnata misla, sto uste togas i kako mal mislese deka uçitelot nema zemjin tuku nebesen iskon. Od slobodnite dejnosti pove}e se zanimavase so poezija, raskazi, pisuvase drami. ^ital mnogu dela od svesskite klasici EmilZola ,,Crveno i crno,, sekspir, Naim Fraseri, od oblasta na istorijata na prirodnite nauki -Aristotel, Arhimed, Ekvlid, galilej i NJuton, od filozofijata Kant, Hegel, racionalistite, empiristite, od grçko - rimskiot svet nauçil kako se sozdava istorijata, redot, poredokot zakonitosta, harmonijata, nusot, logosot - panmetron, i drugo. Bil pretsedatel na Mladinskata organizacija na Uçitelskata skola, koja bese najdobra od siste drugi sredni uçilista vo Makedonija. Za prof.Dr. Sejfedin Sulejmani znaenjata mu bea osnovni celi. Od okeasnot na neznaenjata sakal sto pove}e skolki taka kako sto gi opisuval NJuton.
Sekogas imase eden ideal: naukata da bide nauka a ne komercijalna zdelka. Za jaziçnite nauki go prifatil Geteoviot bozji stav deka se sto e jaziçno ima edna bazeoloska gradba i nadgradba: jazikot e toa kulturno prasanje. Spored nego, tamu kade sto se ostvaruva ovoj princip nema vojna. Vo Evropa nema nikogas da ima vojni bidej}i site jaziçni prasanja se postaveni na kulturni ognista i modaliteti. Iskluçok e angliskiot jazik koj bega od orbitata na ovoj stav, i tokmu poradi toa }e ase pretvori vo sudbinski i sudbinski }e zavrsi kako latinskiot jazik. Na Balkanskiot poluostrov }e ima vojni bidejsi kaj kaj balkanskiste narodi jazicite seuste se nacionalni, a ne kulturni, kulturolosko - civilizaciski prasanja. (citat Sejfedin Sulejmani). Znaçi, preku obrazovanie i pedagoskite istrazuvanja ja nauçil psihata i naçinot na nejzinoto educiranje i vo juni 1958 gidna ja zavrsil maturata i se steknuva so zvanjeto uçitel. Se otvorija vratite za nov zivot no premnogu surov i gorçliv...Uste prvite migovi se sto uçel mu se pretvorilo vo ideal, no ne i ostvarliv. Tuka mu poçnuva eden zivot na eden drug period sto nikogas ne bil negov, tuku tu.
diktiran od drugi sili koi sekogas bile protiv nego posebno protiv supsancijalna avtentika. Vo juli 1958 godina vklopuva brak i obrazuva svoe semejstvo.
Na 01.10.1960 godina se zapisuva na Filozofskiot fakultet po predmetot filozofija vo Skopje. Poimot student mu bil nebesen i toa uste kako uçenik vo uçitelskata skola. Sorabotuval plodotvorno so site togasnite univerzitetski profesori: Pavao Vuk Pavlovi}, so Zan Pol Sartr, Abdula sa}eri}, Zagorka Mi}i}. Uste togas vrvno go poznaval Hegel zatoa sto ja rabotel seminarskata rabota za Hegelovata fenomenologija na duhot, koja bilo oceneta so ekvivalenten magisterski trud koja se sostoese od 100 stranici. Kako student zivel maçno i tesko, kade zzivel vo edna stala so eden skinat dusek i jorgan. Vremetraenjeto na studiite bile dve godini na koja na 01.06.1962 godina i diplomira i diplomskata odbrana se odnesuval za Demokrit, Spinoza, Hegel i osnovite na marksizmot.
I po diplomiranjeto prof. Dr. Sejfedin Sulejmani neprekinato nagveluva vo duhot na uçenjeto, prodolzuva so studiite na poviskoka - slobodarska sintagma. Sostavuva traktati, skici, studii i esei. No zivotnata poraka za nego zboruvase na drug jazik...se dodeka se zivee srede Balkanot kade qubomorata, losotiite, zlobite i gorçinite se duri i zivot po zivotot treba da se trgne po formulata na Dante Aligeri “Sugui il tuo corso et lascia dir le genti” sto na prevod znaçi...sto saka svetot neka ti reçe, ti gledaj si ja svojata rabota... Za prof.dr.Sejfedin Sulejmani zivotot bil pole na ispiti, toj bukvite nikogas ne gi ostavi da miruvat i sto e najosnovno naçelo, i po se sto doziveel, rabotel, tvorel i ostvaruval pole na ispiti i sekoja negova bukva çustvo misla, energija mu bile sekojdnevni ispiti. Po diplomiranjeto od 01.09.1962 se do 01.09.1967 godina e naznaçen za prfesor vo gimnazijata ,,Goce Delçev,, vo Kumanovo, po predmetite filozofija, politiçka ekonomija, logika, psihologija i socioogija i predmetot pedagogija koja gi predavase vo Uçitelskata skola pri samata gimnazija. Samata gimnazija bese boje poqe i Volterova gradinka za natprevar me.
u site uçeniici.
Doktoriral vo Pristinskiot univerzitet na tema Filozofskite dela na Naim Fraseri vo 1973 godina.
Od 01.09.1967 do 30.09.1969 godina bil politiçki rabotnik vo Centralen komitet na Sojuzot na Komunistite na Makedonija-analitiçkata grupa. Sekogas bil svesen za deklinacijata na politikata, i toa vednas po nejziniot iskon od antikata se do XX i XXI vek na senkata na toa levijatansko telo i dabçe sto nikogas ne mu donese nesto korisno tuku samo politiçka senka. Za toa vreme pisuva i objavuva golem broj na knigi na albanski i makedonski jazik.
Po nesoglasnosta so politoçkata struktura koja se odvivase vo tie vreminja, na 01.10.1969 se do 31.07.1970 godina Prof. dr.Sejfedin Sulejmani go trgnuvaat od CK SKM, i po eden raspisan Konkurs vo Teatarot na narodnostite - Skopje, za direktor na albanskata drama, kade sto konkuiral, se naznaçuva za direktor na albanskata drama.Vo zivotot na prof.dr.Sejfedin Sulejmani teatarot igra znaçaen period kade sto site problemi se sveduvaat na igra i zavrsuvaat so nea, poçnuvaat dramatiçno so rivalstvo i zavrsuvaat komiçno. Znaçi, pobedata i porazot go sledaat vo sekoj zivoten çekor, koi pretezno se ispolneti so sudbinata na neslobodata. Bil vonreden profesor na Pedagoskata akademija ,,Kliment Ohridski,, Skopje, Tetovo, Gostivar, po predmetot filozofija i sociologija. Isto taka predavase i na Pristinskiot filozofski fakultet kade sto gi odrzuvase site filozofski nauki, i toa: istorija na filozofijata, logika, estetika, etika i se steknuva so univerzitestko zvanje vonreden profesor.
Vo 1970 godina bil pretsedatel, çlen na redaksickiot odbor i glaven i odgovoren uredniik na spisanieto ,,Jehona,, . Skoro vo sekoj nejzin broj imalo trudovi od oblasta na filozofskite, socioloskite, estetskite, moralnite nauki i drugo. Vo 1968 godina vo spisanieto ,,Jeta e re,, ja objavuva dramata ,,Abelard i Heloiza,, - Pristina , sorabotuva i so drugi pri:tinski vesnici i spisanija, so ,,Perparimi,, ,,Fjaqa,, i drugo. Bese naznaçen i za direktor vo gimnazijata ,,Zef Qus Makrku,, vo Skopje i toa samo eden den. Spisanieto ,,Jehona,, go pretvoi vo plodotvorno delo i golem rasadnik i bastina za site vidovi tvorestva na albanistikata, naukata i drugi, golema artikulacija na kulturnoto bitie koja silno se ostvaruvase vo toa vreme, koja sozdade golem duhoven kapacitet, golema duhovna energija koj neposredno sorabotuval so golemi evropski i svetski filozofi (Zan Pol Sartr pr.).
Po kratko vreme so tvoreçka i intenzivna i aktivna rabota vo spisanieto Jehona, vo 01.08.1971 do 30.04.1974 godinago gi spojuva vo ,,Fqaka e vlazerimit,, i sozdava edna edinstvena redakcija, koja kako informativna i novinarska ku}a gi dejstvuvase i spisanieto Jehona, detskite spisanija Gezimi i Fatosi i Sektorot za izdavaçkata dejnost - Kniga.
No Balkanskata qubomora e posilna od razumot, taka sto i ovaa senka go sledese za doktorskata disertacija, bidej}i na Filozofskiot fakultet vo Skopje - kadetra za filozofija, mu nastapi srednovekovniot crn denuncijant, kade sto çekal godina i pol kadesto dobil negativen odgovor bez nikakvo obrazlozenie, i pokraj toa sto imase mnogu objaveni knigi, studii i trudovi ekvivalentni na nejzinite nauçni vrednosti. Bil prijaven i na Pristinskiot univerzitet kade sto bil vonreden profesor. Za doktorskata disertacija i tuka çekal godina i pol, prijavuva na 04.06.1972 godina kade sto pretrpuva od çovekot denuncijant najtezok mig da mu go rasturi doktorsskata odbranata, sto posle sest meseci na 31.12.1972 godina ja brani doktorskata disertacija ,,Za filozofskite dela na Naim Fraseri,,.
Od 13.07. 1974 se do 30.04.191978 godinina bil çlen na Izvrsniot sovet na Sobranieto na SR Makedonija. Za predlog za çlen na Izvrsen sovet na Sobranieto na Makedonija, den denes ostana zagadoçno i neotkrieno koj go predlagal! Zatoa za çlenstvoto vo Izvrsen sovet go doznaval preku informativnite mediumi - televizijata. Danteoviot pekol ve}e mu bil pred vrata. Togasniot pretsedatel mu zabelezuva i ko kaznuva samo poradi moralnite principi da ne se zloupotebuvaat drzavnite sredstva vo nepotrebnite sobiri, igranki, striptizi i drugo.Tokmu poradi toa, togasniot pretsedatel za site tie çetiri godinii ve}e nikade ne go odnese. Na site sednici na Vladata bil mnogu aktiven i natamu pisuva bezbrojni knigi. Tuka mu bil i krajot na mandatod zatoa sto Sejfedin Suqejamni ne im bil dobar igraç, i ne igral spored nivnite pravila i merki, zoato na nivnata Vlada im trebal tim so poslusni i dobri igraçi. I taka zavrsuva uste edno gorçlivo podglavje vo negoviot zivot.
Od 01.05.1978 do 31.07.1982 godina bil izbran za delegat na Opsestveno - politiçkiot sobor na Sobranieto na SR Makedonija. I tuka mu zboruva jazikot na stereotipnata politika koja so sredstvata na igrata kako levijatanski tetar si igraat silite na bitieto i nebitieto, kade igrata e Hamletska ili Faustova. Vo politiçkite igri nikogas nema pobednici. I vo Sobranieto na SR Makedonija go pokri eden debel mraçen oblak so vpusteni prividni jazinja za raspenie. Znaçi, delagtsko raspenie...Togas partijata na SKM se bavese so negativni konotacii i negativa energija, osobeno na nacionalno-konfensionalen plan so dosta prozaiçni raboti: rusenje na yidovi. Vo Sobranieto na SRM, Prof.dr.Sefedin Sulejmani pokrenuva bez brojni prasanja: od obrazovnata sfera, od oblasta na ekonomskiot - politiçki sistem, za ureduvanje na drzavata, za Otvaaranjeto naalbanoloskata katedra pri Filooskiot fakulgtet vo Skopje Otvaranje na predmetnaqta nasdtava na albanski jazik pri Pedagoskata akademija ,,Sv.Kliment Ohridski,,- Skopje, sozdavanje na Vtor univerzitet vo Bitola i sl., mnogu od niv pomina niz prostorot na temniot tunel na vreminjata, sekogas bil ubeden deka samo dobroto obrazovanie sozdava omniparentni uslovi za sozdavanje na duh na gra.
anska drzava. Silite na neobrazovanieto ostavaat mraçni i gorçlivi epizodi so klaustrofobiçen prostor. Kako negovo naçelo vojni i konflikti so sirok Balkanski prostor i sindrom gi imalo i }e gi ima se dodeka balkanskite zemji ne stanuvaat gra
Page anski, politiçkata filozofija i za site drugi tipovi na ureduvanje vo svetot i koneçen spas na çovestvoto po Isus i Muhamed a.s. e globalizacijata na obrazovanieto. Samo zatoa sto Stipe suvar bese vrv na CK SKJ trebase i da se postapi i se postapuvase po negoviot koncept na zanatsko nasoçeno obrazovanie kako naçin na ureduvanje na obrazovanieto. Kako delegat vo Sobranieto na SRM sostavil okolu tri ilijadi politiçki materijali, sto po zavrsuvanje na mandatot delagatskoto raspenie povtorno mu se nasmeva.
Od 01.08.1982 se do 30.06.1986 godina bil imenuvan za sovetnik vo Izvrsen sovet na SRM. I tuka potpolno bil marginaliziran do mistifikum. Pove}e od pet godini gi pominuva niz politiçkata nihilizacija kako vo nekoja politiçka zandana. Me.
utoa, ne mu se pusta na ostrite zabi i nemilosrdnosta na sluçajot, svesta i sovesta mu bile çisti i tkomu zatoa bukvite i delata bea so nego, pobeduva so delata i so negovite pesoçni glineni bukvi, izdava uste dve knigi na makedonski jazik ,,Filozofski umovi,, i ,,Za razvojot na me
Page unacionalnite odnosi,,.. Okolu 2000 otçukani stranici na analizi za pogolemi makropojavi na ekonmski, politiçki i obrazoven plan. so ponatamu go sledese po sovetnistvoto na Izvrsen sovet na SRM!!!
Od 01.07.1986 do 31.10.1990 godna bil naznaçen za çlen na Republiçkata konferencija na SSRNM. Nastapuva tranzitniot period so mnogu vakumumi i moznosti za natamosni zloupotrebi. Se pojavuva i pluralizmot so politikanskata simbioza. Za me.
unacionalnite odnosi pred sebe imal Volterova teza za sekoj da ja raboti svojata gradina i da go çisti svojot dvor. Podocna gi rusija i yidovite i koneçno rabotite se izmesa do stepenot na psihoanalitiçki nastani, kulminiraa nacionalizmite na site nacii. Za kratko vreme pa
Page ase Jugoslovenskata drzava poradi ednostavnata priçina sto partijata, drzavata bea povrzani sudbinski so çustvo na romantiçarska orgija, poradi toa sto bratsvoto i edinstvoto bea kaninsko- politiçki lazni.
Od 01.11.1990 do 20.03.1991 godina potsekretar vo Ministerstvoto za kultura. Pluralistiçkite promeni za prof.dr.Sejfedin Sulejmani bile nova prolet iako sto vo SK nikogas ne bil prifaten kako nivna politiçka kombinatorika. I nataka politiçkite i drzavni çelnici ne pokaza niedna milosrdnost sprema nego, tuku togasniot lider lut od Republiçki komitet za obrazovanie i kultura go prefrluva vo svojstvo pomosnik na ministerstvoto. So svoite struçno-nauçni kvaliteti mu se dodeluva nagradata ,,11 Oktomvri,, isto taka sostavuva profesionalni trudovi od politikata so1500 otçukani strani.
Vo Makedonija nastanite se odvivaa vrz osnova na politiçkite hipoteki so sozivot i kohabitacija so pojava na politiçki partii. Nastanite vo 2001 godina bea bezgraniçna zed so fatamorgana za vlast i çustvata za osvojuvanje na vlasta. Vo krajna destinacija i pri najidealni platonsko utopistiçki uslovi od najniski do najrazvieni zemji nacionalistite i nacionalistiçkite partii ne mozaat da sozdavaat gra.
anski drzavi.
Obrazovnoto delo na prof.dr.Sejfedin Sulejmani e sostaven od: bog, priroda, semejstvo, uçenici, studenti, edinstvena sfera koja nema vakuum, antiglobalizirani sili, divjastvo, zlo, ima qubov, razbiranje, um, vera, etika, logika, logos. Negovoto obrazovno delo e zavrsno delo na çoveçkiot rod koe se izveduva so çista uliministiçka kuranska i bibliska filozofija na çii osnovi aktivno i tvoreçki rabotel niz celiot zivot i raboten vek.
Od 15.03.1996 godina Sonceto mu se otvara i pred nego stoi Bog akadem, se otvori Pedagoskiot fakultet koj bil najgolem nastan voopsto, ogniste i jadrona obrazovanieto na noviot milenium. Bil izbran za Dekan na Pedagoskiot fakultet ,,Sv.Kliment Ohridski,,- Skopje ,redoven profesor po predmetite Osnovi na filozofijata; Logika; Etika i Estetika, se do 01.10.2002 godina do negovoto penzioniranje.
Obrazuva, artikulira, vospituva, drugaruva so bezbroen studenski kadar, studenti od celata Makedonija i nadvor od nea, go voveduva Tempus programata. RM Makedonija ne najde prostor, sloboda na mislata za kako blagodarnost da mu gi zaokruzi delata na Prof. Dr.Sejfedin Sulejmani, i da go proglasi za Akademik, bidej}i negovite dela se nadakademski. Bezmilosnite zabi na MANU go odbija.
Vide Bog deka vo ovoj lazen, mraçen i tezok zemjin klaustrofobiçen prostor za prof. Dr.Sejfedin Sulejmani sekoja zivotna alternativa i patista mu bea skrateni i trnoviti i na 24.10.2007 godina go vrati vo svojot veçen quboven, svetlosen i vistinski rajski dom.
Nuaçnoto filozofsko delo na Prof.dr.Sejfedin Sulejmani e veçna i ziva, zivee i zboruva, za Gospod, podaruva blagoslov i qubov. Se sostoi od 10.000 tematski edinici, 107 filozofski sudbinski knigi, 15 neobjaaven knigi, Laokoon na nasite dni, neobjaveni poezii, raskazi i na kraj vo negovite dela ima topla poraka za ubavoto, pravednoto, trajnoto, vistinitoto, poimnoto, logiçkoto i logosdnoto, obrazovnoto, edukativnoto, artikularnoto, kulturoloskoto i za civiliziranoto.
Author of phylosophy essay
Prof. Ymrane Sulejmani
May 2010 Skopje
Edition Notes
ID Numbers
Community Reviews (0)
Feedback?
History
- Created June 27, 2011
- 4 revisions
Wikipedia citation
×CloseCopy and paste this code into your Wikipedia page. Need help?
| June 27, 2011 | Edited by 95.180.155.253 | Added new cover |
| June 27, 2011 | Edited by 95.180.155.253 | Edited without comment. |
| June 27, 2011 | Edited by 95.180.155.253 | Added new cover |
| June 27, 2011 | Created by 95.180.155.253 | Added new book. |